Luk 23 | TPZ | STEP | Ko Kum Teß Susunön po Jiuß poë varih to me ee pe Ieesuß manuh pe Ponsius Paëlat.

Luke 23

E Ieesuß To Sun Po Vahutët Matan E Ponsius Paëlat

Matiu 27:1-2; 27:11-14, me Mak 15:1-5, me Jon 18:28-38

1 Ko Kum Teß Susunön po Jiuß poë varih to me ee pe Ieesuß manuh pe Ponsius Paëlat. 2 Pare taneo ee pa vateß e Ieesuß po vahutët. Ee to soe pan, “Emöm to taum a teß vëh to me vapiun a napan pemöm. Me eß to soepip a möm pa heß a takis moniß manih pe Sisaß, pareß sosoe non sih pan, eßeß e Mesaëaß se tavus en, eß a teß Sunön.

3 Ke Paëlat hi e Ieesuß pan, “Eën e sunön po Jiuß, ha?”

Ke Ieesuß piun a soe pe Paëlat, pareß soe pan, “Eën koman to soe va nën.”

4 Ke Paëlat soe ke ro teß susunön ësës heß, me a napan pan, “Eöß to hikta taum ta pah hat manih pa teß vëh.”

5 Ivëhkëk, ee to soe vakis ee maß pan, “Eß to heßheß soe non pa vaheve a napan varih pa muhin va Jiutiaß, pan ee se pënton varo a kaman va Room. Eß to taneo voh maß pa muhin va Galiliß ko öök maß manih. Eß to kunkuin o kokoman pa ma napan po vavaasis peß, kee heve ko pënton varo a kaman.”

E Ieesuß To Teß Po Vahutët Matan E Hëërot

6 E Paëlat to pënton a tah vaßih, pareß hi raoe pan, “A teß vaßih eß a teß va Galiliß, ha?” 7 A napan to soe pan, e Ieesuß a teß va Galiliß, pa ö oeh ne Hëërot to matop non. Ivëh, ke Paëlat vanö en pe Ieesuß manuh pe Hëërot, suk e Hëërot me to teß non manih Jerusalëm.

8 E Hëërot to ep in e Ieesuß ko pah vaeö rakah en. Suk eß to pënton voh non sih a ma soe va peß manih po upöm teß. Ivëh, keß iu ep voh non e Ieesuß se nok ta pah tah vatoksean keß ep pa mataneah. 9 Ivëh, ke Hëërot hi en pe Ieesuß pa ma hi peo, ivëhkëk, eßeß to hikta piun ta pah hi pe Hëërot. 10 Ko teß susunön ësës heß, me ro teß vavaasis to nat ne o Vavaasis pe Mosës to huk vatët ee maß, pare vateß vakis ee pe Ieesuß po vahutët. 11 E Hëërot me a ma nap vëvënsun peß to pah kö ee pe Ieesuß, pare soe vavahat ee peß. Ko kon o ohop o pöh vih, pare ohop e Ieesuß ko vanö hah ee peß manuh pe Paëlat. 12 Moaan voh e Hëërot pen e Paëlat to vakihat ne, ivëhkëk, po poen pamëh ee pon to tavus ee a poa vakamöß.

E Paëlat To Soe A Ö Nee Se Ni E Ieesuß Pa Kuruse

Matiu 27:15-26, me Mak 15:6-15, me Jon 18:38-40; 19:1-16

13 Ke Paëlat vaoe o teß susunön ësës heß, me ra nap susunön, me a ma napan, kee vatönun maß. 14 Keß soe ke raoe pan, “Eöm to me maß a teß vëh manih peöß, paröm soe ka neoß pan, eß to vapiun a taateß pa napan. Köß ihi noß eah a ma soe poë varih pa matëëneöm. Eöß to hikta taum ta pah hat manih pa teß vëh pa ma tah varih nöm to vateß suk eah po vahutët. 15 E Hëërot me to hikta taum ta pah hat manih peß, ivëh, neß to vahah taneß maß poan manih pea. A teß vaßih to hikta nok ta pah hat neß se mët suk. 16 Ivëh köß se rëp eah, paröß vahah eoß peß.” 17 Manih koman a ma kirismas kurus po Pasovaß a taateß to soe non pan, e Paëlat se vatvus hah a pah teß këh a nohnoh keß hah manuh pa napan.

18 Ivëh ka napan kurus rakah pët taoa, pare soe maß pan, “Ip vamët a teß manem, ko vahah maß e Barabas manih pemöm.” 19 E Barabas to taneo voh o vapus me a kaman manih Jerusalëm, pareß ip vamët voh a teß. Ivëh, kee vanö poë pa nohnoh. 20 E Paëlat to iu vahah vavih e non pe Ieesuß, ivëh, keß hi a napan. 21 Ivëhkëk, a napan to pët taoa pare soe maß pan, “Ni öm eah pa kuruse! Ni öm eah pa kuruse!”

22 Ke Paëlat vakön hi en pee pan, “Suk ataeah, a hat taeah neß to nok?” Eöß to hikta taum ta pah hat manih peß to onöt non a ö na se ip vamët suk eah. Ivëh, köß se rëp eah, paröß vahah nös eah.”

23 Ivëhkëk, ee to taoa suntan rakah ee pan, e Paëlat se ni e Ieesuß pa kuruse. A soe kikis pee to vöknah en po kokoman pe Paëlat. 24 Ivëh, ke Paëlat vatet en pa soe pa napan, pa ni e Ieesuß pa kuruse. 25 E Paëlat to vahah en pe Barabas a teß to nö voh pa nohnoh, suk eß a teß ipip teß, me eß to taneo voh o vapus. E Paëlat to vatet en po iu pa napan, ivëh, keß varakah ke na e Ieesuß manuh pa koreera nap vëvënsun peß pan, ee se ip vamët poë.

Ee To Ni Ee Pe Ieesuß Pa Kuruse

Matiu 27:32-44, me Mak 15:21-32, me Jon 19:17-27

26 Ka nap vëvënsun meeme nö ne e Ieesuß ko ep in e Saëmon a teß va Saëriniß to vovos nö non Jerusalëm, to taneß maß muhin. Ka nap vëvënsun taß vakis e Saëmon pan, eß se vatok a kuruse pe Ieesuß ko suksuk nö me non poan.

27 Ka napan me ro köövo o pöh peo to vavatet nö ne e Ieesuß pa ö vöh nee se ni poë. Ee to tamak ko okook ne poë. 28 Ivëhkëk, e Ieesuß to nat e non pan a vöön va Jerusalëm se hat amot en. Ivëh, keß tarih hah maß, ko soe ke raoe pan, “Eöm o köövo va Jerusalëm, eöm se nat nem okook varoe a nem neoß, eß to vih non peöm se ook hah ëm me a ma koaß peöm. 29 Suk, amot o poen se tavus maß no a napan se soe pan, ‘O köövo vavavihi me o köövo varih to hikta vasisiß ne o koaß, eße se vaeö rakah, suk ee ro hikto koaß!’ 30 Manih po poen pamëh, ‘Nee se soe ke ra ma tope apapuh, “Eöm se tatahoe töön maß möm”, me a ma tope sosoneß, “Eöm se kopös a möm!” Kemöm mët vëhöß këh a ma punis varih.’ 31 Kuru nee to nok ee pa taateß vëh manih po naon to teß non o hunun, ivëh, kee se nok poß ataeah manih po naon to rak en?” ^{▼▼A ma tah varih se keh tanok ee manih peöß, o naon va po toßtoß, ataeah poß se tanok manih peöm o naon vëh to rak ee.}

32 A nap vëvënsun to me ee maß pa poa teß hëkhëk to ip vaßpeh me e Ieesuß. 33 Ee to tavus ee pa tope nee to popokaß ne a ö to matan va non manih po Kahoß In A Teß Mët, pare ni ee pe Ieesuß nën. Pare ni pet me ee pa poa teß kakaveo pa ö pamëh. A paeh pa papmatö, ka meh pa papkiruk pe Ieesuß. 34 Ke Ieesuß soe pan, “Tamön, ihan anoe a ma hat pee, suk ee to hikta nat ne pataeah nee to nonok ne.” Ka nap vëvënsun vi a saatuß to ko ut ne peteh ivëh, se kon a ma papaeh va pa ma ohop pe Ieesuß.

35 Ka ma nap vavaaköm me o teß susunön to sun ne, pare ut ne ko vavövöneß ne e Ieesuß pan, “Eß to vaßaus voh a ma upöm teß, eß se keh teß man e non pan, eß e Kristo, a Teß ne Sosoenën to vateß maß, a, eß se vaßaus hah ea ko kunah këh maß a kuruse.”

36 A nap vëvënsun me to vavövöneß e ne pe Ieesuß pa ö nee to nö vatët manih peß, pare heß poë o voaën voen vöknah. 37 Pare soe vamanih pan, “Eën se keh teß vamaman e nom pan, eën e sunön po Jiuß, a, eën se vaßaus hah eo.” 38 O kiun to teß no maß pasun a kuruse to soe va non manih pan, “IVAßIH A TEß SUNÖN PO JIUß.”

39 A paeh va pa poa teß kakaveo poë varih to vavövöneß me ne pe Ieesuß, pareß soe pan, “Eën kov e Kristo, a teß ne Sosoenën to vateß maß, ha? Havoh kën vaßaus hah eo, me emöm.”

40 Ivëhkëk, a meh peß to pënton a soe vaßih, pareß siröß poan ko soe pan, “Teß o kamis pën vamanih pa ö ne Ieesuß to teß va in o kamis. Eën hikta naöp nom e Sosoenën, ha? 41 Eß to teß vih e non pa ö nee se ip vamët a ra poß, suk a ma taateß hat pea. Ivëhkëk, a teß vaßih to hikta nok voh ta pah hat.” 42 Ka teß pamëh soe ke Ieesuß pan, “Ieesuß, koman a no maß neoß ah, pa ö sën tavus e Sunön pa Matop Vih va pa Vöön va Kin!”

43 Ke Ieesuß soe ke poan pan, “Eöß to soe vaman rakah ka oah, kuru eën se teß vaßpeh me e nom peöß manuh pa Vöön va Kin.”

E Ieesuß To Mët En

Matiu 27:45-56, me Mak 15:33-41, me Jon 19:28-30

44 Pa topnin potan, pa 12 kirök no a popoen to kopös avoes en pa muhin, pareß nö ko hik pa 3 kirök pa matanpoen Ko rara apuh vëh to han non manih pa Iuun Hinhin Apuh tasi topnin en pa poa tan. 46 Ke Ieesuß pa tötö suntan en ko soe pan, “Tamön, eöß to vahoß nös o toßtoß peöß manem pa koreomah.” Eß to soe vahik va ko nën, ko mët en.

47 E susun pa nap vëvënsun to ep in a tah vaßih, pareß kë rakah en pa ëhnan e Sosoenën ko soe pan, “Pöh man rakah, a pop pa teß vëh to paraß totoopin.”

48 Ka nap vavaaköm ep in a ma tah varih to tanok manih pe Ieesuß, ko tamak suntan rakah pare vos ee vöön. 49 Ka ma vakamöß me a ma köövo varih to vatet taneß voh maß e Ieesuß manuh Galiliß to sun varo e ne maß, pare ep e ne na pa ma tah to tanok manih pe Ieesuß.

Ee To Vahoß A Sionin E Ieesuß Koman A Top Vös

Matiu 27:57-61, me Mak 15:42-47, me Jon 19:38-42

50 E Jeosëp a teß va Arimatiaß no a pop peß to vih. Eß voh a meh teß to teß hop non po Kum Teß Susunön po Jiuß. Eß to hikta vapöh kokoman me voh non o upöm, pan ee se ip e Ieesuß, pareß anoeh voh non a Matop Vih pe Sosoenën. 52 E Jeosëp to nö manuh pe Paëlat ko hin poan pan eß se herep a sionin e Ieesuß këh a kuruse. Keß vaonöt ken peß. 53 Ivëh, keß herep en pa sionin e Ieesuß ko pöm vavih en pa sionineah po rara kakaare, pareß teß en manuh pa top vös nee to hikta vahoß moaan voh ta meh teß pa top vös pamëh. 54 O poen pamëh eß o Vatönim, eß o Poen Vamatop in o Poen Apaapo to taneo en.

55 Ko köövo varih to vatet taneß voh maß e Ieesuß manuh Galiliß, to pët nö me ee pe Jeosëp manuh pa top vös ko ep e ne pa ö neß to vahoß e Ieesuß. 56 Ee to ep vahik ee, pa ö neß to vahoß a sionin e Ieesuß, ko vos hah ee vöön, pare vamatop ee pa ma tah avoavuh vih marën a uh a sionin e Ieesuß. Ee to vanot ne po Poen Apaapo vamanih pa ö no Vavaasis pe Mosës to soe va non.